Noša v Litijskem Posavju

Raziskava noše v Litijskem Posavju vključuje naselja od Vač do Javorja in od Kresnic do Polšnika. Podatki za ta področja so skromni, izjema so le belovezena pokrivala, peče, ki so se ohranile pri zasebnikih. V Litijskem Posavju so vsaj že konec 19. stoletja moški in ženske nosili pod vplivom preprostejše mestne oblačilne mode krojeno obleko. Tako kroji kot nekateri oblačilni dodatki pa pričajo, da so bile še v prvi polovici 20. stoletja v delovni in pražnji, zlasti ženski obleki še vedno priljubljene nekatere starejše oblačilne sestavine. Med njimi so se ohranile predvsem tiste, ki so vidneje ločevale kmečko prebivalstvo od mestnega, npr. ruta, predpasnik, visoki čevlji in peče.

STAREJŠA MOŠKA IN ŽENSKA NOŠA

Sestavni deli ženske obleke v obdobju pred prvo svetovno vojno in deloma še po njej so bili krilo z životkom in tudi že na pas krojeno krilo, rokavci, spodnje krilo, vrhnja jopa ali kočemajka in tudi že bluza, predpasnik na pas, različne nogavice, visoki čevlji, peča in ruta. Med dodatki pa ogrinjalna ruta, spodrec in perilo.

Rokavci in krilo z životkom so taki, kot na ostalem alpskem oblačilnem območju. Krilo na pas, ki je kasneje tudi izpodrinilo krilo z životcem, je v pasu položeno v drobne gube in se na koncu konča s približno pet centimetrov širokim pasom. Krila na pas so bila narejena iz tanjšega volnenega ali debelejšega suknenega blaga. Prevladovale so temne barve, kot pri krilih na životec. Še okoli leta 1914 so nekatere ženske imele v robu krila lesene obroče, da je krilo stalo na široko.
K dolgemu krilu na pas se omenja tudi spodrec, kupljen ali na ročnih statvah tkan trak za spodrecanje krila. Nekatere ženske so za njega zataknile ključ. Spodnje krilo so ženske oblačile pod krilo na pas. Pražnja spodnja krila so bila navadno nabrana, rob krila pa se je končal z čipko. Delovna spodnja krila so bila iz rdeče-belega, modro-belega ali
rdečega blaga. Vrhnja jopa, kočemajka sodi h krilu z životkom, pa tudi h krilu na pas. Vedno je oprijeto krojena in sega nekoliko čez pas. Kočemajka se je zapenjala sJredaj, po sredini z zaponci ali gumbi in je bila ponavadi iz istega blaga kot krilo. Spenzer so ženske nosile h krilu z životcem. Bilo je oprijeto krojeno oblačilo in je segalo le do pasu. Bluza je oblačilo, ki sodi k dolgemu in tudi h kratkemu krilu na pas. Priljubljene so bile pražnje bluze svetlejših barv in tudi že vzorčaste bluze. Predpasnik na pas, fertah, spada k vsem oblačilom. Navadno je bil široko krojen, segal je čez boke in bil pod pasom drobno nabran. Prevladovali so pražnji predpasniki iz črne svile ali boljšeJa klota, ki so imeli ob robovih prišito čipko. Ob košnji so nosile bele predpasnike. Cevlji, čižme, čez gležnje krojeni visoki čevlji z rinčicami, skozi katere so pretikale vezalke, so bili žensko obuvalo še po prvi svetovni vojni. Med svetovnima vojnama so bili moderni čevlji na škrip, ki so značilni tudi za ostala alpska oblačilna področja. Nizki čevlji z pasčkom so se pojavili okoli leta 1930. Škornji so se uveljavili šele po drugi svetovni vojni. Pozimi so ženske nosile doma pletene nogavice iz bombaža, volne in lanu. Poleg belih, se omenjajo tudi pisane nogavice. Okrasno pletene nogavice s kupčki so sodile samo k pražnji obleki. Peča, ahtah, je iz belega batista narejena ruta, ki meri okrog 120 do 130 cm, rezana v kvadrat in obšita z ročno klekljanimi čipkami. Rute kot žensko pokrivalo k pražnji in delovni obleki so bile prav tako kvadratno oblikovane, največkrat iz umetne vzorčaste svile raznih barv. Klobuke so nosile samo žene uradnikov, trgovke in gostilničarke.
Ob hladnejših dneh so se ogrnile s pletom, samo premožnejše so imele plašče. Spodnja srajca je bila v navadi že pred prvo, spodnje hlače pa šele po prvi svetovni vojni. Nedrček je bil sprva krojen kot neke vrste životec in so ga ženske nosile le k pražnji obleki.