Notranjska noša
(Bloke, Cerknica z okolico, Loška dolina, Vidovska planota)

ŽENSKA IN MOŠKA NOŠA STAREJŠEGA KROJA

Čevlji z dolgimi boti, ki se ob dežju ali snegu potegnejo čez koleno, so sodile k irhastim hlačam. Zlasti v zimskem času so jih kmetje radi nosili pri delu in na vožnji. Najstarejši domačini so v mladih letih nosili škornje, ki so bili narejeni za obe nogi enako. " Si hodil ko raca. Pete so bile bolj ozke, široke okrog štiri centimetre, navznoter obrezane, boti trdi in široki. "

Visoki čevlji so segali nekoliko čez gležnje, zavezovali so se z vezalko. Bili so delavno in pražnje obuvalo. Nosili so jih odrasli in otroci. Bili so večinoma zelo trdi in okorni, ker so jih domači čevljarji večinoma delali iz govejega, navadno črno barvanega usnja. Nizki čevlji, šolni, so se uveljavljali po letu 1925. Sprva so jih nosili le mlajši moški. Fertoh sodi le k moški delovni obleki. Predpasniki so bili dveh vrst, dopasni ali s prsnikom. Večinoma so bili narejeni modrega bombažnega blaga ali grobega, nebeljenega domačega platna.

NAKIT

Od različnega nakita so ženske najpogosteje nosile uhane. Večinoma so jih nosile ob delavnikih in nedeljah. Poleg obročkov so bili priljubljeni murčki, tu in tam pa tudi uhani srčaste oblike. Okrasne, praviloma pod vratom zaprte zaponke, so sodile k pražnji ženski obleki. Žlahtni nakit je pomenil družinsko dragocenost, ki se je dedovala iz roda v rod. Od moškega nakita omenja izročilo uhane in uro z verižico. Za razliko od žensk so moški nosili le en uhan, obroček ali murček.