Antropologi zatrjujejo, da so oznake, najdene na koži mumificiranega trupla izpred 5200 let, pravzaprav tetovaže.
Če to drži, je to najstarejše znano tetoviranje. Bolj (pri)znane so tetovaže, ki so jih našli na egipčanskih in nubijskih mumijah; klasični pisci pa omenjajo tovrstne oznake pri starih Grkih, Germanih, Galih, Tračanih in Bretoncih.
Z razširitvijo rimokatoliškega nauka je bilo tetoviranje v Evropi prepovedano; zato pa se je bogato razvijalo na Srednjem Vzhodu in v Aziji.
Ponovno so ga 'odkrili' Evropejci, ko jih je raziskovanje (in osvajanje ozemelj) prineslo v stik z ljudstvi Polinezije in z ameriškimi staroselci.
Beseda tattoo izhaja iz samoanske besede tat(a)u, ki pomeni 'risati, označiti'.

Prvič je omenjena v zapisih in dnevniku raziskovalca Jamesa Cooka z njegove odprave na južni Pacifik leta 1769. Ker se je tetoviranje Evropejcem še dolgo potem zdelo eksotično in zanimivo, so bili tetovirani pripadniki indijanskih in polinezijskih ljudstev velike atrakcije v cirkusih in na sejmih 18. in 19. stoletja.

Izvor in najstarejše najdbe

Tetoviranje ima svoj nastanek in izvor v tako oddaljeni in pomanjkljivo dokumentirani preteklosti, da o kakšnem natančnem časovno in krajevno opredeljenem izvoru ne moremo govoriti. Opiramo se lahko na več virov, tako pisnih kot materialnih, posrednih ali neposrednih. Primerno je začeti glede na čas nastanka vira, čim dlje v času nazaj...

Najstarejši materialni indici segajo v čas pred bronasto in železno dobo, kar kažejo najdbe na raznih koncih sveta. V jamah in drugih najdiščih so našli podobe in kipe človeških teles, na katerih je zgovorno nakazano tetoviranje. Veliko znanih najdišč je v Evropi (Francija, Portugalska, Romunija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Skandinavija). Pogosto so to kipi iz žgane gline, nastali v mlajši kameni dobi: na obrazih, prsih, trebuhu in udih teh kipov je jasno vidna ornamentika, značilna tudi za druge predmete iz tistega časa. Še bolj pa je zgovorno dejstvo, da so vzporedno našli tudi razne pripomočke in orodja, ki so se verjetno uporabljali tudi za tetoviranje. Med ostanki naselbin so odkrili razne posode z barvili, najdene skupaj z ostrimi iglami iz živalskih kosti ali kamnitih okruškov. Poleg tega so raziskovalci na kosteh skeletov iz časa stare kamene dobe našli sledove železovega in manganovega oksida. Obe spojini se pogosto uporabljata za izdelavo barvil še danes. Običaj krašenja kože je očitno star kot samo človeštvo. Obstajajo torej dokazi za tetoviranje, ki segajo pred čas 8000 pr.n.š. - torej je namerno vbadanje trajnih poslikav v kožo staro najmanj 10.000 (deset tisoč) let!