Tihomorska otočja - Oceanija

Gre za obsežno specifično kulturno področje. Skupine otočij se združujejo v več 'regij'. To so Polinezija, Melanezija, Mikronezija, poleg teh pa še celina Avstralija ter otok Nova Gvineja (Papua). Ker gre za otočja in posamezne otoke, so razne posebnosti posameznih - tudi prostorsko majhnih kultur - očitne. Velikokrat jih npr. ne moremo direktno povezovati z najbližjimi sosedi, ampak najdemo podobne in enake kulturne elemente čisto na drugem koncu sveta.
Znamenita in važna umetnost Polinezijcev je tetoviranje, ki je bilo nekoč razširjeno preko celotne Oceanije. Tetovirali so skoraj vse telesne dele in sicer ne glede na spol, starost, stan, status, vlogo, število otrok in plemensko pripadnost. Ta postopek je veljal za zelo bolečo operacijo; skoraj brez izjeme so kot delovni instrument uporabljali nekakšne glavničke ali 'grabljice' iz kosti, želvovine ali lesa. Z majhnim lesenim kladivcem so tolkli po z barvilom prepojenih 'grabljicah' in tako vnašali pigment pod kožo. Prvo tetoviranje so opravili po puberteti; operacijo, ki je pogosto povzročala vnetja, so prekinjali tudi za več tednov. Na nekaterih otokih so se (pretežno moški) tetovirali po celem telesu, kar je zahtevalo desetletja dela. Ponekod so tetovirali tudi najbolj intimne dele telesa. Vdova poglavarja Kamehamehe na Havajih je imela tetoviran jezik, na Cookovem otočju so tako krasili moška spolovila, na Ponapeju pa ženska. Povsod prevladujejo geometrični motivi, pogosto v skladu z obliko telesnega dela, na katerega jih nanašajo; nobena redkost niso motivi iz rastlinskega in živalskega sveta (npr. ptice in ribe).
Kapitan J. Cook je s svojimi zapisi znova obudil zanimanje za tetoviranje v evropskem svetu; saj se je o Oceaniji poleg ostalega razvil dobro utrjen stereotip glede izvora tetoviranja, ki ga srečujemo še danes.
Dejstvo je, da v tem delu sveta običaj tetoviranja - v primerjavi z njegovo razširjenostjo še pred nekaj desetletji - hitro izginja, vzporedno s transformacijami tamkajšnjih ljudstev, sistemov, družb in kultur.
Kapitan Cook je prvič stopil na tla otoka Tahiti 13. aprila 1769. V svoj dnevnik je zapisal: 'Tako moški kot ženske se tetovirajo, in to tako, da s črno barvo pod kožo vpraskajo proge, ki se jih ne da izbrisati. Običajno so to slabo narisani liki ljudi, ptic in psov. Ženske večinoma nosijo znak Z na členkih prstov na rokah in nogah. To nosijo tudi moški, pri enih in drugih pa se na mišicah rok in nog vidijo različni liki, npr. krogi in polmeseci. Z eno besedo - omenjene figure uporabljajo tako raznoliko, da se zdi, kot da je njihovo število in položaj popolnoma odvisen od posameznika. Vsi pa se strinjajo s tem, da so njihove zadnjice prekrite z globoko vtetoviranim črnilom. Poleg tega so popisani z loki, ki si sledijo en nad drugim, debelimi okrog pol centimetra, po površini reber. Zdi se, da so nanje še posebej ponosni, ker jih oboji zelo radi razkazujejo.'
Na Božičnih otokih je Cook zabeležil, da se 'moški tetoviranjo z liki od glave do pete', za ženske pa, da se le malo tetovirajo.