Laneno platno lahko vpije do 23% vlage, ki jo pa nato spet hitro odda. Lahko bi rekli, da dopolnjuje naravno uravnavanje toplote telesa in je zato zelo primerno za poletna in tropska oblačila.

Zgodovina lanarstva

Lanarstvo je prastaro opravilo. Prvotna domovina lanu je Azija. Okoli leta 3600 pr.n.št. so poznali laneno platno Egipčani. Poznali so ga tudi stari Hebrejci, Grki in Rimljani. Grški jezik mu je dal ime: linon, linum, lin, lein. V Srednji Evropi so poznali lan že koliščarji. Pridelovali so laneno seme, delali lanene vrvice, vrvi, mreže in tkanine. V železni dobi pa je bil lan že splošno znan. Od pradavnine do leta 1875 se je lanarstvo stalno širilo, zlasti v Rusiji, Franciji in Belgiji. Od takrat pa neprestano nazaduje. Glavni vzrok je bil v tem, da ročna preja ni prenesla stalne borbe s strojno prejo. Le v zaostalih krajih, kjer ni bilo denarja, pa zato več veselja do dela, se je lanarstvo ohranilo.

Razvoj našega lanarstva

Lan so v naših krajih preteklosti veliko gojili. Od začetka stoletja pa so ga čedalje manj sejali. Obdržal se je v nekaterih krajih vse do leta 1950. Gojenje se je okrepilo le še v kriznih obdobjih. V Kraljevini so imeli leta 1923 pod lanom 13.428 ha površine. Od tedaj naprej površina zasejana z lanom upada. Izpodrinil jo je bombaž. Ponekod pa se je gojenje lanu ohranilo še do danes, predvsem za potrebe domače obrti. V Beli krajini sta znani dve kmetiji, ki se še vedno ukvarjajo s to obrtjo, in sicer družina Raztresen iz Jankovičev ter družina Cvitkovič iz Adlešičev.

Pridelovanje lanu

Lan je enoletna rastlina. Uspeva v zmerno toplem, vlažnem vremenu. Za vročino, mraz in sušo je občutljiv. Najboljše uspeva na ne premočni peščeni ilovici. Zemlja s trajno vlago ni za lan. Lan sovraži apno. Prenese le močno preperel hlevski gnoj. Zahteva pa dobro obdelano in čisto njivo.
Pred setvijo preizkusimo kaljivost semena. Semena morajo biti gladka, rumena svet lo-rjave barve in morajo prijetno dišati.
Lan sejmo lahko aprila (jari lan), junija (jesenski lan) ali septembra (zimski lan). Po osmih dneh po setvi bo seme, ki ima dovolj vlage, vzkalilo. Če se pojavi plevel, ga je potrebno odstraniti. Tudi lan napadajo razni škodljivci in bolezni. Najbolj nevarni so hrošči, ki žrejo liste.
Ko lan dozori, ga je potrebno pospraviti z njive. Lan se ne žanje, ampak puli. Stebelca se morajo zbirati v pesti in pesti v rovače tako, da leži korenina pri korenini, glavica pri glavici.

Pesti izpuljenega lanu položijo pukačice za 3-4 ure v rahlih vrstah za seboj na zemljo, da nekoliko ovenejo. Temu opravilu sledi sušenje lanu. Na njivi se lan suši v kopicah ali v razstavkah. Ne sme pa se lan sušiti razpostrt pa njivi. Lan se suši od 8 do 14 dni. Potem se lanena stebelca povežejo v enakomerno debele snope in se zvozijo domov, kjer lanu najprej osmukajo glavice na grebenu ali smukavniku.