Gojenje, mlajenje ali mladitev ima namen zrahljati vez med vlakni in lesom, kakor tudi med posameznimi svežnji vlakenc ter na ta način sprostiti vlakna, kar pomeni pridobiti predivo. Najstarejši in najzanesljivejši način mlajenja je vležavanje lanu. Ko so slama v kozolcu osuši, poveže kmet laneno slamo v snope in jih spravi na skedenj. Meseca septembra znosi te snope na rosišče, kjer slamo pogrinja. Slama ne sme priti v stik z golo zemljo, ampak mora ležati na pokošeni travi. Večkrat jo je treba obrniti.

Trenje
Po gojenju je treba lan pred trenjem še posušiti. Suši se navadno v sušilnici. Toplota sušenja pa ne sem presegati 30°C, kajti pri višji temperaturi izhlapevajo hlapljiva olja, ki delajo predivo mehko. Lan se tre s trlico in tukačo. Pri trenju dobimo predivo in pezdir (ostanki). Predivo se spravi v suh prostor, kjer počaka do zime, ko pridejo predice, ki iz prediva naredijo prejo.

Mikanje
Preden se predivo prede, ga je potrebno mikati oziroma česati na železnem glavniku. Mikačica prime šop prediva v roko in ga potegne skozi glavnik. Najprej izpade najslabše in najkrajše predivo(kudelja), na zobeh glavnika ostane hodnično predivo, v roki mikačice pa ostane najdaljše in najtanjše predivo (povesma).

Preja
Po končani teritvi se je v zimskih nočeh slišal iz hiš ropot kolovrata. Po navadi je predlo več žensk skupaj. Vsaka predica je hitela, kolikor se je le dalo. Če si je pridobila častno mesto, to je bilo v kotu sobe, je to pomenilo, da prede hitro in zelo dobro. Večkrat so tudi fantje prisostvovali preji, pa ne s prejo, ampak s pesmijo, ka teri se je pridružil tudi ples. Preje je trajala vse do pomladnih dni.
Predice predejo s pomočjo preslice ali s pomočjo kolovrata. Kadar prede predica na preslico, je preja tanjša in lepša, vendar delo poteka počasi. Hitrost preje je večja s kolovratom, vendar pa nespretna predica naredi slabo prejo.

Beljenje preje
Prejo z vretena je bilo treba previti na posebno napravo, imenovano rašek. Tako so naredili štrenje, ki so jim potem po posebnem postopku belili z bukovim pepelom in vročo vodo.

Navijanje preje v klopke
Izbeljeno prejo je bilo treba naviti v klopčiče. Za previjanje so uporabljali posebno pripravo, imenovano vitlen.

Tkanje
Najvažnejše opravilom pri tkanju je priprava osnove oziroma osnutka. Ta mora biti narejen natančno, saj je od osnutka odvisno dobro tkanje. Najpogostejše tkejo gladko platno v eni ali v več barvah.
Platno, ki je nastalo, so ljudje uporabljali za oblačila, posteljnino, pregrinjala, brisače ipd. Takšnemu platnu pravimo hodnično platno in je zelo grobo.
Hlače narejene iz takega platna so greble, zato so jim rekli grebaše. Bilo pa je to platno zelo močno in odporno.
Statve so kmetje izdelovali sami, a bile so tako zapleteno izdelane in sestavljene iz toliko kosov, da so se tega umetelnega izdelka nekega dne ustrašili celo vragi v peklu.

Beljenje platna
Platno so belili na soncu tako, da so ga razgrnili po travniku in ga večkrat poškropili z vodo. Nekateri so ga belili pozimi, in sicer so ga zmočili in pustili zunaj, da je zmrznilo. Postopek so večkrat ponavlj ali. Platno je postalo belo.